V mesecu maju lahko z delom na vrtu začnemo v polnem zamahu. Na zelenjavnem vrtu nam temperature ne predstavljajo več ovir za setev in sajenje zelenjadnic.
Delamo pa lahko večinoma vse, sadimo ali sejemo različne vrtnine.
Katero zelenjavo lahko posadimo v tem mesecu?
Kljub vsemu pa je priporočljivo slediti vremenski napovedi in ne preveč hiteti. Z nekaterimi vrtninami je bolje začeti v začetku meseca maja, z nekaterimi pa lahko počakamo tudi do sredine ali konca meseca.
»V bistvu lahko posadimo skoraj vse. V mesecu maju lahko sejemo korenček, peteršilj, pastinak, letne sorte solat, blitvo, rdečo peso, če ni bila posejana v aprilu, predvsem pa je to mesec sajenja in presajanja plodovk.
Prav tako lahko posadimo toploljubne stročnice, kot so leča, čičerika, dolga vigna in lima fižol. Je pa za sajenje teh čas šele v sredini maja,« odgovarja Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka in specialistka za zelenjadarstvo.
Kot še dodaja Pušenjak, je sama pristaš sajenja sadik vseh vrst vrtnin.
»Edino, kar jaz v maju še ne bi sadila, so sadike radiča, špinače, morda tudi sladkega komarčka, ker so to vrtnine, ki v dolgem dnevu rade zacvetijo pred pridelkom.
Proti koncu maja lahko ljubitelji že posejete tudi endivijo, s setvijo radiča pa raje počakajte na začetek junija. Prav tako je šele naslednji mesec čas sajenja brstičnega in listnatega ohrovta. V tem času je potrebno prenehati tudi s sajenjem sadik cvetače in brokolija, ker v poletni vročini nista kvalitetna.«
»Če sadike posadimo prehitro in v premrzlo zemljo lahko porumenijo, napadli jih bodo škodljivci«
Kljub temu, da smo v zadnjih dneh priča izredno toplemu vremenu, nekateri vrtičkarji raje počakajo, da se vreme dokončno stabilizira, saj morajo v nasprotnem primeru poskrbeti za ustrezno zaščito proti zmrzali.
Kot pojasni Pušenjak, za pridelavo vrtnin ni nikoli prepozno, saj jih imamo toliko, da se vedno da še katero posaditi ali posejati.
S sajenjem paprike, jajčevca, paradižnika, bučk in sladkega krompirja je morda bolje počakati nekje do sredine maja.
»Prehitro sajenje in v premrzlo zemljo namreč povzroča to, da sadike porumenijo, možnost je tudi, da jih bodo napadle bakterije in škodljivci.
Paprike potrebujejo veliko bolj toplo zemljo, prav tako paradižnik. Jajčevec pa je zelo občutljiv na nizke nočne temperature. Cvetovi lahko zelo hitro propadejo. Zato s sajenjem nikar ne hitite,« še dodaja Pušenjak.
Če sta maj in junij topla in dovolj vlažna meseca, se lahko zgodi, da so rastline hitro prevelike in v veliki nevarnosti, da jih bo veliko pognalo v cvet, opozarja Pušenjakova.
»Vzgoja sadik in kasnejše presajanje na prosto vam prihrani veliko dela s pleveli, redčenjem, jeze s slabim vznikom. Tudi uhajanja v cvet je manj. Tako, kot ste marca in aprila sejali solato v multiplošče, zdaj posejete še radič in nekatere druge občutljive sorte,« nadaljuje.
Pravilna priprava zemlje
Pušenjak je za Sobotainfo povedala, da univerzalnega nasveta, kako najbolj pravilno pripraviti vrt, ni. Vsak ga pripravi tako, ko sam ve, da je za njegov način dela najbolje.
Prav tako je za vsako rastlino, ki jo želimo imeti zasajeno, priprava vrta drugačna.
Kot pojasni pa je bolje, da zemlje ne obdelujemo in pripravljamo, kadar je premokra in se oprijema orodja oziroma če je presuha.
»Ko je zemlja suha ob presajanju sadik najprej zalijte jamico, po presajanju pa vedno, brez izjeme celo gredo. V nasprotnem primeru suha zemlja med vrsticami »ukrade« vodo zalitim sadikam. To pa pomeni počasnejši razvoj, predvsem pa tudi težave s škodljivci in boleznimi že na začetku življenja.«
Kar se tiče priprave vrta v mesecu maju kmetijska svetovalka razloži, da je zemljo najbolje pripraviti že prej, »za vsako setev ali sajenje v maju pa nato samo plitko premešamo zgornjo plast. Gnojenje z gnojem spomladi ni primerno, lahko pa vrt pognojimo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili,« še doda.
Kakšno zalivanje vrtnin se priporoča?
Kot poudari Pušenjakova, je bolje, da se vrtnine namakajo in ne zalivajo. V mesecu maju je pogosto že potrebno namakanje vrta.
Najbolje je če se vrt namaka počasi in globoko, priporočljivo ga je namakati zjutraj. Če namakamo zvečer, potem je potrebno paziti, da voda ni premrzla oziroma, da so rastline že ohlajene in niso ovenjene.
»Ne zamenjajte namreč vročine s sušo. Rastline so majhne in nimajo velikega koreninskega sistema, zato so hitro žejne. Tudi če ni vroče, je lahko suho. Letos je vreme glede padavin res muhasto.
Tudi če namakanje še ni potrebno, preglejte namakalni sistem, cevi, tuš, vodo… mogoče razmislite o tem, da bi ga nabavili, če ga še niste. Če še nimate, uredite tudi zbiranje vode, deževnice s streh,« razlaga Pušenjak.
Z vodo je treba varčevati, zato lahko vrt takoj, ko se tla dovolj ogrejejo, prekrijemo tudi z zastirkami.
Uporabimo lahko kar pokošeno travo, v nekaterih zadrugah je na voljo tudi biorazgradljiva folija ali za plodovke najboljša ovčja volna, še predlaga specialistka za zelenjadarstvo.
»Svetovala bi potrpežljivost, ni potrebno vsega opraviti v enem dnevu«
V pogovoru smo kmetijsko svetovalko in specialistko za zelenjadarstvo povprašali tudi o tem, kaj bi sama svetovala glede vrtičkarskih opravil.
Kot odgovarja, bi vrtičkarjem svetovala predvsem potrpežljivost, z vsem, kar delamo na vrtu ne smemo hiteti.
»Mnogi imajo pred začetkom sezone vrtnarjenja občutek, da vse zamujajo. Ni potrebno vsega opraviti v enem dnevu. Vedno se zavedajte, da vrt obdelujemo zato, da smo bolj zdravi, da naredimo nekaj zase.
Z hitenjem in občutkom, da smo pozni in da je danes potrebno narediti prav vse, ker je to že narejeno pri sosedu, lahko zdravje celo močno poslabšamo, ne pa izboljšamo,« je jasna.
Njen drug nasvet pa se tiče gnojenja. Kot poudari, na vrtu zagotovo velja, da je manj več.
Torej gnojimo res samo toliko, kolikor rastline potrebujejo in vedno raje kakšno pest manj, kakor več. V želji po visokih pridelkih mnogi pretiravajo v tem, zato sčasoma postaja zemlja celo manj rodovitna, ne pa bolj, še pojasni Pušenjak.
Starejše novice
