Dogaja se daleč od oči javnosti, za štirimi stenami, kjer bi se morali ljudje počutiti najbolj varne.
Podatki Policijske uprave Ljubljana kažejo, da je bilo leta 2025 evidentiranih manj kaznivih dejanj nasilja v družini kot leto prej, upadlo pa je tudi število prekrškov. Toda ali to pomeni, da je nasilja res manj?
Ko govorimo o kriminaliteti, običajno najprej pomislimo na tatvine, rope, vlome ali nasilje na ulicah. Toda del nasilja se dogaja tam, kjer ga mimoidoči ne vidijo in kjer se ljudje pred njim najtežje umaknejo: v domačem okolju.
Prav zato so podatki o nasilju v družini še posebej občutljivi. Policijska statistika namreč ne kaže nujno vsega nasilja, ki se dejansko dogaja, temveč predvsem tisto, ki pride do pristojnih organov in je tudi ustrezno evidentirano.
Na območju Policijske uprave Ljubljana so leta 2025 obravnavali 348 kaznivih dejanj nasilja v družini, leto prej pa 403. To pomeni približno 14-odstotno zmanjšanje.
Na prvi pogled je to spodbuden podatek, toda podrobnejši pregled pokaže, da zgodba ni tako preprosta.
Pred nekaj leti jih je bilo še manj
Če pogledamo zadnjih pet let, ugotovimo, da število evidentiranih kaznivih dejanj nasilja v družini precej niha.
Leta 2021 jih je bilo 362, leto pozneje 299, nato pa je število ponovno začelo naraščati. Leta 2023 jih je bilo 346, leta 2024 pa že 403, največ v tem petletnem obdobju.
Lanski padec na 348 tako pomeni predvsem vrnitev na raven, podobno tisti iz leta 2023, ne pa izginjanja nasilja iz policijskih evidenc.
Če bi pogledali samo leti 2024 in 2025, bi lahko dobili vtis izrazitega izboljšanja. Če pogledamo nekoliko dlje v preteklost, pa vidimo, da so bila nihanja precejšnja že prej.
Prav zato iz enoletnega zmanjšanja ni mogoče zanesljivo sklepati, da se je tudi dejanska razširjenost nasilja v družinah zmanjšala.
Pri prekrških še izrazitejši desetletni padec
Drugačno, precej bolj izrazito gibanje se pokaže pri prekrških z elementi nasilja v družini, ki jih policija vodi po zakonodaji o varstvu javnega reda in miru.
Leta 2016 je bilo takšnih kršitev na območju PU Ljubljana evidentiranih 877, leta 2025 pa 374.
To pomeni, da se je njihovo število v desetletju zmanjšalo za približno 57 odstotkov.
Tudi v zadnjem letu je bil padec opazen, saj jih je bilo leta 2024 še 452. Toda tukaj je treba opozoriti na pomembno razliko.
Prekrški z elementi nasilja v družini in kazniva dejanja nasilja v družini niso ista statistična kategorija. Razlikujejo se po zakonskih znakih in načinu obravnave, zato jih ni mogoče preprosto sešteti in dobiti števila vseh primerov nasilja v družini.
Prav tako manj evidentiranih prekrškov samo po sebi še ne dokazuje, da je manj ljudi izpostavljenih nasilju.
Ali je nasilja manj ali ostaja skrito?
To je najpomembnejše vprašanje, ki se odpira ob policijskih podatkih.
Nasilje v družini se namreč ne začne in konča nujno s fizičnim napadom. Lahko vključuje tudi grožnje, poniževanje, nadzorovanje, omejevanje svobode, ekonomsko nasilje in druge oblike ravnanja, s katerimi povzročitelj vzpostavlja moč nad žrtvijo.
Takšne okoliščine lahko trajajo dalj časa, preden pride do prijave. Nekatere žrtve zaradi strahu, odvisnosti od povzročitelja ali drugih okoliščin pomoči sploh ne poiščejo.
Zato policijska statistika ne more odgovoriti na vprašanje, koliko ljudi v resnici živi v nasilnih odnosih. Pove nam lahko, koliko kaznivih dejanj oziroma prekrškov je policija evidentirala po posameznih zakonskih kategorijah.
Lanski upad je tako pomemben podatek, vendar ga ne gre razumeti kot dokaz, da se je težava v enakem obsegu zmanjšala.
Policija posebej poudarja zaščito žrtev
Iz letnega poročila PU Ljubljana je razvidno, da je policija leta 2025 posebno pozornost namenjala obravnavi nasilja v družini, zaščiti otrok in sodelovanju z drugimi institucijami.
Med pomembnejšimi ukrepi izpostavlja tudi vzpostavljanje regijskih multidisciplinarnih timov, ki povezujejo institucije, vključene v preprečevanje in obravnavo različnih oblik nasilja.
Takšno sodelovanje je pomembno predvsem zato, ker se zaščita žrtve ne konča s policijskim postopkom. Pogosto so potrebni tudi pomoč centra za socialno delo, varnostni ukrepi, svetovanje in druge oblike podpore.
Policija je ob tem navedla, da je dodatno usposabljala policiste in vodstva policijskih postaj za obravnavo nasilja v družini, pri čemer je posebej poudarila pravočasno zaščito žrtev.
Velika večina evidentiranih kaznivih dejanj je preiskana
Eden izmed pomembnih podatkov je tudi uspešnost preiskovanja. Leta 2025 je bilo na območju PU Ljubljana po policijski statistiki preiskanih 97,1 odstotka kaznivih dejanj nasilja v družini, leto prej 94,5 odstotka.
Gre za precej višji delež od povprečne preiskanosti vseh kaznivih dejanj, kar je povezano tudi z naravo tovrstnih primerov, pri katerih je domnevni povzročitelj pogosto znan.
Toda preiskanost še ne pomeni pravnomočne obsodbe. Pomeni, da je policija kaznivo dejanje po svojih merilih preiskala, nadaljnje odločitve pa so v pristojnosti tožilstva in sodišča.
Za številkami ostaja najpomembnejše vprašanje
Podatki Policijske uprave Ljubljana za leto 2025 torej kažejo zmanjšanje evidentiranih kaznivih dejanj nasilja v družini in nadaljevanje dolgoletnega upadanja prekrškov z elementi nasilja v družini.
Toda prav pri tej obliki nasilja je treba biti pri interpretaciji posebej previden.
Manj prijav oziroma evidentiranih dejanj lahko pomeni manj obravnavanega nasilja, ne pove pa nujno, koliko nasilja ostaja neodkritega.
Za vsako evidentirano kaznivo dejanje se lahko skriva daljše obdobje strahu, nadzora in nasilja, ki ga sama statistična številka ne more opisati.
Zato najpomembnejše sporočilo desetletne primerjave ni zgolj, da so številke nižje.
Pomembno je tudi, koliko žrtev nasilje 'pravočasno' prijavi, kako hitro dobijo zaščito in ali lahko po prijavi zaživijo varneje.
