Vsak požar je preizkus pripravljenosti mesta. So ljubljanski hidranti kos nalogi?
Od letošnjega januarskega požara v Dijaškem domu Ivana Cankarja, v katerem je bilo evakuiranih več kot 360 dijakov, enajst pa jih je bilo poškodovanih, se prebivalci prestolnice vse pogosteje sprašujejo, kako dobro je mesto v resnici pripravljeno na požare in kako delujejo ključni varnostni sistemi – od evakuacijskih načrtov do hidrantnega omrežja.
Požarna varnost v Ljubljani temelji tudi na zanesljivem in dostopnem hidrantnem sistemu.
Mestna občina Ljubljana ima trenutno v uporabi 8852 hidrantov, ki predstavljajo hrbtenico sistema oskrbe z vodo ob požarih.
Kot so pojasnili na občini, so vsi hidranti ustrezni in v dobrem stanju, kar pomeni, da v mestu ni neuporabnih ali poškodovanih hidrantov.
»Vsako uničenje hidranta, na primer v prometni nesreči, takoj nadomestimo z novim,« poudarjajo.
Za redno vzdrževanje hidrantov skrbi javno podjetje v občinski lasti, medtem ko prostovoljna gasilska društva enkrat letno opravijo pregled hidrantnega omrežja.
Po pregledu občino obvestijo o stanju in morebitnih pomanjkljivostih, kar omogoča sprotno ukrepanje in nadzor nad delovanjem sistema.
V letu 2025 bo Ljubljana za redno vzdrževanje hidrantov namenila približno 400.000 evrov z davkom na dodano vrednost, kar po oceni občine zadostuje za kakovostno in pravočasno vzdrževanje.
Zanesljivo hidrantno omrežje je eden ključnih stebrov požarne varnosti v mestu, ki je zaradi goste pozidave in številnih starejših objektov še posebej ranljivo.
