Inšpektorat v Ljubljani odstranil okoli 500 oglasnih panojev: »S tem tempom bi potrebovali 20 let«

Inšpektorat Mestne občine Ljubljana je v zadnjem letu in pol intenzivno izvajal nadzor nad nelegalno postavljenimi oglasnimi objekti v prestolnici, tako na javnih kot tudi na zasebnih površinah. Rezultati so jasni – v tem obdobju je inšpektorat obravnaval 2357 oglaševalskih objektov, od katerih so jih do zdaj odstranili 487, piše Dnevnik.

Lani sta bila za nadzor oglaševanja v celoti zadolžena dva inšpektorja. V okviru nadzora so najprej pregledali večje oglaševalske objekte, kot so plakati in prikazovalniki, nameščeni vzdolž glavnih cestnih vpadnic, nato pa so se osredotočili še na posamezne mestne četrti.

Inšpektorji so doslej pregledali območja ob glavnih prometnih vpadnicah, med drugim Litijsko, Dolenjsko, Tržaško, Zaloško, Celovško, Šmartinsko in Dunajsko cesto, ter se osredotočili na osrednji del mesta med Masarykovo cesto, Trgom OF, Tivolsko, Bleiweisovo, Aškerčevo, Karlovško in Njegoševo cesto.

V primerih, kjer zavezanci po izdani odločbi niso sami odstranili nelegalno postavljenih oglaševalskih objektov, je inšpektorat ukrepal z izdajo sklepa o izvršbi. Do danes so izdali 38 takšnih sklepov in izvedli 19 izvršb, pri čemer je lahko posamezna izvršba zajela odstranitev več objektov. Postopek odstranitve je običajno izvedla pooblaščena oseba, občina pa nato zahteva povračilo stroškov od lastnikov nelegalno postavljenih oglasov, še ugotavlja Dnevnik.

Posebej opazna je odsotnost številnih oglasnih panojev, ki so na voznike prežali nad vhodom v predor Golovec. Stali so na zasebnem zemljišču.

Prestolnica je tako z doslednim nadzorom in odstranjevanjem nelegalno postavljenih oglasov naredila pomemben korak k urejenosti mesta in spoštovanju zakonodaje - pa je to dovolj? Nekateri so mnenja, da temu ni tako.

Luknjasta zakonodaja

Za komentar smo poprosili člane organizacije Očistimo Slovenijo reklamnih panojev, ki s svojimi objavami na družabnih omrežjih redno opozarja na problematiko agresivnih oglaševalskih taktik, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu in kazijo podobo narave.

V Iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev delujejo člani, ki večkrat pogledajo tudi na drugo stran meja Slovenije in opažajo, »kako neverjetno smo našo lepo deželo onesnažili z oglasno navlako,« nam je zaupal eden izmed pobudnikov iniciative Robert Hočevar. 

Oglaševanje v zunanjem prostoru že samo po sebi predstavlja potencialno nevarnost za udeležence v prometu, če je tega preveč, pa ima tudi negativen vpliv na zdravje ljudi, njihovo počutje in kakovost bivanja, so prepričani.

Negativen vpliv pa ima tudi na naravo, saj je veliko oglasnih objektov v naravi osvetljenih (svetlobno onesnaževanje), okolica oglasnih objektov v naravi je nemalokrat onesnažena s kupi plastičnih vezic in ostankov folije starejših oglasov.

V iniciativi na tem področju pogrešajo doslednejšo zakonsko ureditev. Glede na njihove izkušnje bi bila edina učinkovita rešitev nov krovni zakon, ki bi urejal oglaševanje v zunanjem prostoru. Zakon oglaševanja v javnem prostoru ne bi prepovedoval, ampak bi ga zelo omejil.

Sprememb niti ne opazimo

Mestni inšpektorat ima ogromno dela in je do sedaj opravil veliko delo, je priznal Hočevar. 

A 487 objektov v letu in pol je po mnenju OSRP bistveno premalo:

»Če nismo zelo pozorni, spremembe dejansko sploh ne bi opazili. Glede na to, da je župan Janković govoril o 7000 objektih za odstranitev, bi s tem tempom te odstranili v nadaljnjih 20 letih. 

Dejstvo pa je, da je veliko oglasnih objektov legalnih. Če bi od MOL pridobili podatek koliko je postavljenih v skladu z OPPN, s pogodbo o javno zasebnem partnerstvu z Europlakatom za postavitev in vzdrževanje avtobusnih nadstrešnic, s pogodbo o javno zasebnem partnerstvu za postavitev in vzdrževanje sistema BicikeLJ, in ostalimi pogodbami, bi ugotovili, da že to predstavlja nevzdržno stanje. 

Kljub temu, da po pogodbi oglaševanje na kolesih sistem BicikeLJ ni dovoljeno, so se letos pojavili oglasi na košaricah koles. MOL odgovarja, da je to zaradi dodatnih koles in postaj, ki so bile vzpostavljene poleg tistih, določenih s pogodbo. Kot kaže tudi MOL ne pozna meja. Tudi LPP je letos v oglasne folije ovil še več avtobusov. Tako ima javni potniški promet prevoz potnikov za sekundarno funkcijo, primarna pa že postaja oglaševanje.«

Krivci

V OSRP so prepričani, da so za trenutno stanje v prvi vrsti odgovorne lokalne skupnosti in župani. V drugi vrsti so kot odgovorne za nastalo situacijo identificirali vlade, ki ne uspejo urediti zakonodaje v korist državljanov. 

Tretji krivec pa so inšpekcijske službe, ki prelagajo odgovornost in ne dajejo prednosti spoštovanju zakonodaje o oglaševanju v javnem prostoru, so nam še sporočili.