Mestna občina z županom odgovarja na kritike, očitke in nezadovoljstvo prebivalcev Štepanjskega naselja zaradi nove parkirne ureditve.
Parkiranje v Štepanjskem naselju že dlje časa velja za eno večjih težav tamkajšnjih prebivalcev. Stanovalci opozarjajo na pomanjkanje parkirnih mest, vse več avtomobilov in prenatrpane ulice, zaradi katerih vozniki pogosto krožijo po soseski ali parkirajo na neurejenih površinah.
Razmere je letos dodatno zaostrila nova parkirna politika Mestne občine Ljubljana, ki predvideva širitev sistema plačljivega parkiranja in dovolilnic po stanovanjskih soseskah.
O problematiki je Ljubljanainfo v zadnjih mesecih poročal večkrat. Med drugim februarja, ko je veliko pozornosti vzbudila odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je z začasno odredbo zadržalo izvajanje novega parkirnega režima v delu Štepanjskega naselja.
Del prebivalcev je namreč proti občini vložil tožbo, saj menijo, da mestna občina dolgoletno pomanjkanje parkirišč rešuje na račun stanovalcev.
Marca je mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel spremembe odloka o urejanju prometa, ki širijo sistem plačljivega parkiranja po soseskah. Po predlogu bi stanovalci parkirali z dovolilnicami, pri čemer bi bila praviloma izdana ena dovolilnica na stanovanje, dodatne pa bi bile dražje.
Na občini vztrajajo, da želijo s tem zmanjšati pritisk dnevnih migrantov in vozil, ki parkirajo v soseskah ter zasedajo parkirišča stanovalcem.
A nezadovoljstvo prebivalcev se je aprila še okrepilo
Civilna iniciativa za Štepanjsko naselje je začela zbirati podpise za naknadni referendum o parkirnem odloku. Pobudniki opozarjajo, da občina posledice dolgoletnega zanemarjanja prometne in parkirne infrastrukture prelaga na prebivalce, namesto da bi zagotovila nova parkirna mesta ali sistemske rešitve.
Po poročanju različnih medijev so pobudniki v nekaj tednih zbrali že več tisoč podpisov, zbiranje pa še vedno poteka.
Na očitke, nezadovoljstvo in vse glasnejše kritike prebivalcev se zdaj odziva tudi Mestna občina Ljubljana z županom Zoranom Jankovićem. Občina je pripravila serijo pojasnil, v katerih odgovarja na najpogostejše očitke in pomisleke prebivalcev Štepanjskega naselja glede nove prometne in parkirne ureditve.
(Ne)varnost
Med drugim so se odzvali na pobude za zvišanje omejitve hitrosti na Parmski ulici. »Mestna občina Ljubljana naj poviša omejitev hitrosti na Parmski ulici iz deset kilometrov na uro na 30 kilometrov na uro,« se glasi eden od očitkov prebivalcev, občina pa odgovarja:
»Ni smiselno.« Ob tem pojasnjujejo, da bi višja hitrost poslabšala varnost najranljivejših udeležencev v prometu. Dodajajo, da so na Parmski cesti zarisali približno 70 novih parkirnih mest, omejitev hitrosti pa znižali zaradi varnosti pešcev in kolesarjev.
Občina zavrača tudi očitke, da javni promet v Štepanjskem naselju ne deluje.
»Ne drži,« odgovarjajo in poudarjajo, da je v naselju na voljo več trajnostnih oblik mobilnosti, od avtobusnih povezav do sistemov izposoje koles, e-koles, e-skirojev in električnih avtomobilov. Navajajo tudi, da avtobusi beležijo približno 96-odstotno točnost odhodov.
Na predloge prebivalcev, da bi občina zgradila dodatna parkirišča za potrebe nogometnega igrišča, Centra četrtne skupnosti, tržnice in drugih objektov, ki uporabljajo obstoječa parkirišča naselja, na MOL odgovarjajo, da »ni prostora, razen če bi posegali v zelene površine«.
Ob tem poudarjajo koncept »15-minutnega mesta«, po katerem naj bi bile ključne storitve dostopne peš ali s kolesom v 15 minutah.
Občina se je odzvala tudi na predloge, naj se z lastniki zasebnih parkirišč v bližini naselja dogovori za nočno parkiranje stanovalcev. Na občini pojasnjujejo, da se za stanovalce ne morejo individualno dogovarjati o najemu zasebnih parkirnih mest, dodajajo pa, da so trgovcem in lastnikom parkirišč že izrazili stališče, naj pridejo prebivalcem naproti.
Med najbolj občutljivimi temami ostajajo tudi postopki zaradi zasedanja občinskih zemljišč in motenjske tožbe. Na očitke, da bi se morala občina iz teh postopkov umakniti, odgovarjajo: »Ne drži.« Poudarjajo, da zagovarjajo javni interes na površinah v mestni lasti in da postopkov ne morejo opustiti brez pravne podlage.
Dodajajo, da »javni interes presega lokacijo nekega zemljišča«, saj bi uničevanje zelenih površin zaradi parkirišč vplivalo na kakovost bivanja v mestu.
Veliko prahu dvignili količki in nadzor dostopa v določene dele naselja
Del prebivalcev zahteva odstranitev količkov in večjo prisotnost redarske službe, na občini pa odgovarjajo, da je »nemogoče zagotoviti stalni nadzor mestnega redarstva« ter da imajo pomembno vlogo tudi kultura, odgovornost in spoštovanje skupnega prostora.
Ob tem poudarjajo, da količki ščitijo območja za pešce, dostop intervencijskim vozilom pa je omogočen ves čas.
Zavračajo očitke, da je plačljivi parkirni režim stanje poslabšal
Po mnenju občine so s parkomati in dovolilnicami želeli doseči, da bi bila parkirna mesta najprej namenjena stanovalcem, šele nato obiskovalcem. Plačilo parkirnine naj bi odvračalo dolgotrajno parkiranje zunanjih vozil, stanovalci pa lahko parkirajo z letnimi dovolilnicami.
Občina obenem poudarja, da cilj sprememb ni polnjenje občinskega proračuna, temveč »izboljšanje kakovosti bivanja v soseskah«.
Po njihovih navedbah želijo z ukrepi zmanjšati prometni pritisk, omejiti parkiranje večjih vozil ter ustvariti več prostora za ljudi in druge vsebine.
Na očitke, da spremembe uvajajo brez dialoga, pa odgovarjajo, da »vedno so na voljo za pogovor«. Navajajo srečanja s prebivalci, dogodke v Štepanjskem naselju, sodelovanje s Četrtno skupnostjo Golovec in zbiranje pobud občanov. Po navedbah občine je bil projekt Zeleni utrip povezanih skupnosti zasnovan prav na podlagi dolgoletnih pobud o urejanju parkirne problematike v soseskah.
