Nočna tarifa naj bi omejila dnevne migrante, kritiki pa opozarjajo, da v resnici najbolj prizadene stanovalce in večerne obiskovalce mesta.
Spremembe parkirnega režima v Ljubljani, ki naj bi omejile dnevne migrante in povečale razpoložljivost parkirnih mest za stanovalce, dvigujejo vse več prahu.
Po uvedbi nočne tarife in podaljšanju plačljivega parkiranja v večer se pojavljajo očitki, da ukrep ne rešuje težav, zaradi katerih je bil sploh uveden.
Očitek: Ukrep cilja napačne ljudi
Občan iz četrtne skupnosti Center je opozoril, da sprememba odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana ne dosega napovedanega cilja.
»Sprememba odloka naj bi bila sprejeta z namenom povečanja parkirnih mest za prebivalce z omejevanjem dnevnih migrantov. Hkrati pa ste uvedli nočno tarifo in podaljšali dnevno zaračunavanje v večer povsod v Ljubljani, kar ni povezano z dnevnimi migranti, temveč vpliva samo na prebivalce brez dovolilnic ter na obiskovalce večernih dogodkov,« je zapisal.
Po njegovem mnenju tak ukrep ne krepi socialne politike mesta, temveč jo slabi. Predlaga celo ukinitev nočne tarife ali, kot pravi, »prenehanje sprenevedanja glede ciljev«.
Janković: Gre za širšo prometno strategijo
Župan Zoran Janković v odgovoru poudarja, da je glavni cilj nove ureditve omejevanje dolgotrajnega parkiranja gospodarskih vozil ter zmanjševanje parkiranja dnevnih obiskovalcev.
»Ker je parkiranje za dnevne obiskovalce finančno manj privlačno kot doslej, se pritisk na parkirna mesta zmanjšuje, stanovalci pa lažje najdejo prosto parkirno mesto v bližini svojega doma, kar je tudi glavni namen uvedenih sprememb,« pojasnjujejo.
Ob tem dodajajo, da lahko vsi prebivalci z urejenim stalnim ali začasnim prebivališčem pridobijo letne parkirne dovolilnice, ki omogočajo časovno neomejeno parkiranje znotraj posameznih con.
Enotna pravila za vse
Na občini poudarjajo, da odlok določa višino cen parkirnine ter časovni okvir plačevanja enotno za vse javne parkirne površine na območju Mestne občine Ljubljana in velja za vse uporabnike.
Posebej izpostavljajo tudi dolgoročni cilj sprememb.
»S takšnimi ukrepi dolgoročno želimo vplivati na spremembo potovalnih navad prebivalcev ter spodbujati trajnostne oblike mobilnosti, kot so več hoje, več kolesarjenja ter večja uporaba javnega potniškega in kolektivnega prevoza za prihod na lokacijo, kar vključuje tudi obisk večernih dogodkov.«
Kje je jedro spora?
Jedro razprave se zdi v vprašanju, ali nočna tarifa dejansko prispeva k zmanjšanju pritiska dnevnih migrantov ali pa predvsem dodatno obremenjuje stanovalce brez dovolilnic ter obiskovalce mesta v večernem času.
Medtem ko občina ukrep umešča v širši okvir trajnostne mobilnosti in dolgoročne prometne politike, kritiki opozarjajo, da konkretni učinki nočne tarife niso jasno predstavljeni.
Razprava o parkirni politiki tako ostaja odprta – med ciljem zmanjševanja avtomobilskega prometa in vprašanjem, kdo na koncu nosi največje breme sprememb.
