V čem so sedanje okoliščine drugačne od časa Hannah Arendt?
V Cankarjevem domu je bila minuli teden ob obletnici smrti ameriške politične teoretičarke in filozofinje nemško-judovskega rodu Hannah Arendt dvodnevna mednarodna konferenca, ki je namenjena razmisleku njene misli v 21. stoletju.
Na konferenci so sodelovali poznavalci njenega dela iz Nemčije, Španije, Nizozemske, Srbije in Slovenije.
Ti so na konferenci razpravljali o vprašanjih, kot so, kaj v njenem delu danes predstavlja ključno ost za kritično politično misel, katere teme so še vedno aktualne, kaj danes pomeni »misliti politično«, v čem so sedanje okoliščine drugačne od časa Hannah Arendt (1906-1975).
Hannah Arendt je danes med najbolj znanimi in citiranimi političnimi misleci 20. stoletja. Njeno pisanje in življenjska zgodba sta postala vir navdiha za številne naslednje generacije, pa tudi veliko političnih in filozofskih kontroverz.
Ob njeni smrti 4. decembra 1975 je v njenem pisalnem stroju ostal list z začetno stranjo knjige Življenje duha, ki je ni mogla dokončati, kot tudi ni nikdar dokončala načrtovane knjige o politiki, čeprav je to bila ena glavnih tem njenih besedil.
A dela, kot so Izvori totalitarizma, Eichmann v Jeruzalemu, Vita activa ali Človeška pogojenost, Resnica in laž v politiki, Med preteklostjo in prihodnostjo in številna druga, so postala neizogibne reference kritičnega političnega mišljenja in spopadanja z vprašanji zahodne filozofsko-politične tradicije, narave politike in sodobnih vladavin, človekovih pravic, države in suverenosti ter rasizma, antisemitizma, imperializma in njihovih posledic, so zapisali pri Cankarjevem domu, ki konferenco pripravlja skupaj s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Goethe-Institutom Ljubljana in Mirovnim inštitutom Ljubljana.
Na konferenci je sodeloval Wolfgang Heuer, predavatelj na Inštitutu Otto Suhr za politične vede, Svobodna univerza Berlin, ter izdajatelj in urednik portala HannahArendt.net, Journal for Political Thinking ter avtor in urednik številnih knjig o njej.
Nastopila je tudi Maike Weisspflug, politična teoretičarka, ki se v svojih publikacijah ukvarja s Hannah Arendt, družbenimi odnosi do narave ter vprašanjem, kako lahko znanost, politika, kultura in družba bolje sodelujejo za bolj vredno prihodnost.
Cristina Sanchez Munoz, profesorica filozofije prava na Avtonomni univerzi Madrid, sopredsedujoča IAPh, Mednarodne zveze filozofinj, avtorica dveh knjig in številnih člankov o Hannah Arendt, tudi knjige o Simone de Beauvoir, je bila prav tako med udeleženci konference.
Na konferenci sta sodelovala še glasbenik, komponist in klarinetist Joris Roelofs, predstojnik oddelka za klarinet na Amsterdamskem konservatoriju, ki se v svoji disertaciji ukvarja s temo politične razsežnosti improvizacije, med drugimi pri Hannah Arendt, in Daša Duhaček, profesorica filozofije na Fakulteti za politične vede Univerze v Beogradu, soustanoviteljica Centra za ženske študije in Centra za raziskave spola v Beogradu, ki je objavila knjige in članke o dediščini Hannah Arendt ter o odgovornosti in razsojanju v njenem delu.
Iz Slovenije so bili na konferenci Vlasta Jalušič z Mirovnega inštituta, sociolog Gorazd Kovačič in filozof Mirt Komel.
Konferenca se je sklenila v soboto z brezplačnim večernim nastopom Roelofsa, ki je izvedel poseben koncert Arendt Jazz Hour.
