Danes je bil v Ljubljani poseben dan, saj je občina prvič poimenovala park po istospolnem paru, Adi Škerl in Sonji Plaskan. Poimenovanje je potekalo slovesno z govorniki, kar sicer ni navada ob poimenovanjih ali preimenovanjih parkov.
Pobudo za poimenovanje parka sta dala pesnik in urednik ter znani LGBT aktivist Brane Mozetič ter direktor ZRC SAZU Oto Luthar.
Na 101. rojstni dan Ade Škerl so tako na sončen pomladni dan na ljubljanskih Prulah uradno odprli prvi park v Sloveniji, poimenovanega po istospolnem paru, park Ade Škerl in Sonje Plaskan, skrajšano park Škerl – Plaskan.
Park se nahaja na ljubljanskih Prulah, med Prijateljevo in Cimpermanovo ulico. Park je tam že dolgo, le imena do sedaj ni imel.
Med zbranimi je bilo precej znanih imen, med njimi podžupan ljubljanske občine Aleš Čerin, poslanka iz vrst Levice in pisateljica, političarka, lezbična aktivistka ter didžejka Nataša Sukič, pa tudi pesnik in urednik ter znani LGBT aktivist Brane Mozetič ter direktor ZRC SAZU Oto Luthar.
Kaj ima s poimenovanjem parka opraviti ZRC SAZU? Direktor ZRC SAZU Oto Luthar je v sorodstveni zvezi s Plaskanovimi, kot je razložil na otvoritvi in tudi osvetlil zgodbo Ade in Sonje.
Podžupan Aleš Čerin se je spomnil, kako je prišlo do poimenovanja parka na Prulah ter tudi na splošno o poimenovanjih parkov v Ljubljani.
Pesnik in urednik ter znani LGBT aktivist Brane Mozetič je spregovoril o zapuščini istospolnih umetnikov ter o zgodbi Ade Škerl in Sonje Plaskan.
Sledil je še kulturni program.
Kot je poudaril podžupan Čerin, je Ljubljana s tem poimenovanjem dokazala, da je demokratično in emancipirano mesto, ki spoštuje osebno svobodo in enakopravnost posameznika, ne glede na politično, versko, svetovnonazorsko ali spolno pripadnost.
Po ženkah poimenovanih le tri odstotke ulic in javnih mestnih površin
Prvo poimenovanje parka po istospolnem paru tako predstavlja pomemben zgodovinski mejnik ne le v zgodovini LGBTIQ+ gibanja v Sloveniji, temveč v zgodovinjenju doprinosa slovenskih ustvarjalk k znanosti in umetnosti, k dodelitvi zgodovinskega mesta, ki jim pripada.
Po ženskah je poimenovanih le tri odstotke ulic in javnih mestnih površin, so zapisali na ZRC SAZU.
Sonja Plaskan, kot v raziskavi življenja Ade Škerl ugotavlja pesnik in urednik Brane Mozetič, je bila Adina življenjska sopotnica kar 49 let, pokopani sta v skupnem grobu družine Plaskan. Plaskan in Škerl sta tudi soavtorici nekaterih književnih prevodov.
Ada Škerl je bila pesnica za odrasle in velja za začetnico slovenskega intimizma, ki je s svojo prvo pesniško zbirko Senca v srcu (1949) razburkala takratno prevladujoče »lopatarsko« literarno polje.
Intimistična pesniška zbirka je bila nemudoma deležna negativnih režimskih kritik, češ da gre za čustveno, dekadentno poezijo.
Po političnih spremembah v zgodnjih petdesetih je nato šele štiri leta kasneje izšla pesniška zbirka Pesmi štirih s prav tako intimistično poetično noto.
Velik del slovenske literarne zgodovine Adi Škerl še vedno ne priznava zgodovinske vloge začetnice intimizma, temveč jo vpisuje na t. i. žensko obrobje slovenskega pesniškega kanona, kot ugotavlja dr. Varja Balžalorsky Antić, ali pa jo obravnava kot »ženski pol« Pesmi štirih, medtem ko na začetek intimističnega toka postavlja moško četverico - kar zgolj kaže na to, da prelomnost v androcentrični patriarhalni kulturi še vedno ostaja v domeni avtorjev, so zapisali na ZRC SAZU.
Življenje Ade Škerl
Kot gimnazijka se je Ada Škerl pridružila osvobodilni fronti.
Po vojni se je vpisala na študij slavistike na Filozofski fakulteti, kjer je diplomirala. Študirala je tudi na igralski akademiji.
Osebno izpovedne pesmi je začela pisati že med drugo svetovno vojno.
Po vojni je izgubila uredniško službo pri Mladinski knjigi in zaman iskala profesorsko delo v Ljubljani. Umaknila se je iz javnega življenja in čez čas vendarle dobila službo profesorice v Škofji Loki.
Po treh letih je dala odpoved in nato kar triindvajset let opravljala delo lektorice na ljubljanskem radiu. Svoja zadnja leta je preživela v Mariboru. Umrla je v 86. letu starosti.
Dogodek je potekal v organizaciji ZRC SAZU, Roza_ZRC+, MOL in Društva ŠKUC.
