Mestna občina Ljubljana je te dni razglasila letošnje prejemnike Župančičevih nagrad, ki so najvišja priznanja občine za vrhunske stvaritve na področju umetnosti.
Nagrade se podeljujejo posameznikom, ki trajno bogatijo kulturno zakladnico Ljubljane in s svojo izjemnostjo odmevajo tudi v širšem mednarodnem prostoru. Vsako leto podelijo Župančičevo nagrado za življenjsko delo in nagrade za dveletno ustvarjanje.
Župančičevo nagrado za življenjsko delo bo letos prejel grafični oblikovalec Ranko Novak, nagrade za dveletno ustvarjanje (2021-2023) pa igralka Ajda Smrekar, režiserka Urška Djukić in pisatelj Dušan Šarotar.
Slavnostna podelitev nagrad bo v sredo, 14. junija 2023, v Kinodvoru.
Utemeljitve nagrad
Grafični oblikovalec Ranko Novak po besedah občine sodi med tiste ustvarjalce, ki pomembno oblikujejo kulturno življenje ne samo prebivalcev Ljubljane, temveč tudi širši slovenski in mednarodni kulturni prostor.
Njegovo delo je integralno vpeto v sodobno vizualno podobo Ljubljane, saj je bistveno zaznamoval modernistično in sodobno grafično oblikovanje, bil pa je tudi dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Novak je bil med prvimi oblikovalci, ki so se v našem kulturnem prostoru sistemsko lotili oblikovanja celostne podobe kot specifične oblikovalske naloge. Že v 80. letih je poskrbel za številne emblematične grafične podobe revij, kasneje pa je oblikoval tudi dva največja slovenska časopisa, Delo in Dnevnik.
Leta 1980 je bil soustanovitelj Studia Znak in leta 1988 združenja Art Directors Club Ljubljana. Novakov oblikovalski slog odlikujeta elegantna jasnost ter izrazit občutek za skladnost in čistost vizualno-verbalnih oblik sporočanja, pri čemer ne gre prezreti njegovega izjemnega posluha za preučevanje tipografskega oblikovanja in njegove uporabe v besedilih knjig, katalogov, zloženk in drugih publikacij, na plakatih in koledarjih.
Leta 1985 je za dosežke na področju grafičnega oblikovanja skupaj z Miljenkom Liculom prejel nagrado Prešernovega sklada.
Igralka Ajda Smrekar, članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, je prepoznaven obraz gledališke in filmske krajine, ki jo odlikuje sodoben, svež in živahen igralski temperament, dinamizem mlad(ostn)ih urbanih generacij, ki se neločljivo vpenja v osebnostno, ustvarjalno in kulturno širino igralke ter oplaja z zrelim, poglobljenim pristopom in izpiljenim obvladovanjem izraznih razsežnosti.
Odrske like napolni z značajnostjo, v kateri se zrcali raziskovanje in intuitivna preciznost. V preteklih dveh letih je odlično upodobila Ono v uprizoritvi Nekoč se bova temu smejala, Hermiono v uprizoritvi Junakinje, Nastasjo Filipovno Baraškovo v uprizoritvi Idiot ter Noro v istoimenski drami. Poleg tega je nastopila v filmih in televizijskih serijah, nazadnje v priljubljeni seriji V imenu ljudstva.
Režiserka Urška Djukić je prva slovenska režiserka, ki je prejela Evropsko filmsko nagrado EFA 2022 za kratki animirani film Babičino seksualno življenje, v katerem je naslikala pretresljivo podobo slovenskega podeželja v začetku prejšnjega stoletja in za katerega je poleg omenjene prejela preko 40 mednarodnih nagrad, med drugim tudi najvišjo francosko filmsko nagrado cezar.
Zgodba je slogovno in vsebinsko zelo izvirna in kot taka nagovarja občinstva tudi daleč preko meja Slovenije.
Režiserka v središče svojih zgodb postavlja ženske, s prepletanjem različnih form – animacije, fikcije ter različnih oblik eksperimentalnih tehnik ustvarja hibridne vizualne pripovedi.
Pri svojem delu se ne boji biti kritična in angažirana in tako iz njenih del veje kritični premislek o družbeni realnosti ter želja, da bi s svojim delom opominjala ter opozarjala. S svojim delovanjem in uspehi pomembno prispeva k prepoznavnosti slovenskega animiranega filma širom po svetu.
Pisatelj Dušan Šarotar je v zadnjih treh letih vidno zaznamoval slovensko kulturno krajino, tako s svojimi številnimi literarnimi objavami, med drugim je poleg knjige napisal tudi vrsto esejev, ki so bili objavljeni na radiu ter v revijah. Roman Zvezdna karta je ob izidu doživel izjemen odmev tako pri bralcih kot tudi v širši strokovni javnosti.
Roman se vsebinsko in slogovno navezuje na širši opus avtorjevih literarnih del, v katerih pisatelj raziskuje, opisuje in na svojstven način pripoveduje o doslej manj znani tragični usodi predvojne judovske skupnosti v njegovem rojstnem mestu Murski Soboti in širše v Prekmurju.
Prav Šarotarjevi literarni teksti so v veliki meri odkrili in približali temo holokavsta na Slovenskem širši bralski skupnosti. Zvezdna karta je intimna in poetična pesem, hkrati pa podrobno raziskana, dokumentirana in verodostojna pripoved o življenju običajne družine v neobičajnih časih.
Janez Pipan je v predgovoru k romanu med drugim izpostavil Šarotarjev izjemen pripovedni slog: »To je zgodba, ki je Dušan Šarotar ne bo nikoli prenehal zapisovati, in je poleg vsega drugega visoka pesem slovenščine in primer slogovne dovršenosti, kakršnih je malo v slovenski literaturi.«
Starejše novice
