Slika je simbolična.
Ljubljanainfo
Sre, 29.3.2023 07:00
Zakorakali smo v pomladne mesece, ko se temperatura zraka in tudi prsti počasi zvišuje, kar za vrtičkarje pomeni, da lahko začnejo sejati in saditi večino vrtnin. Preverili smo, kaj že lahko sadimo na vrtu in kako posaditi sadike, da bo čim več pridelka.

S sajenjem in setvijo moramo počakati tako dolgo, da je temperatura tal tudi ponoči vsaj pet stopinj Celzija ter da se zemlja ne bo oprijemala orodja.

Najprej posadimo zelenjavo, ki je odporna na mraz

Začetek koledarske pomladi je idealen čas, da na vrt posadimo vrtnine, ki za rast potrebujejo bolj hladno zemljo.

To sta, na primer bob in grah pa tudi čebula in česen. Posadimo lahko tudi zgodnje zelje, cvetačo, brokoli, ohrovt, nadzemno kolerabico nizek fižol, rdečo peso, blitvo in špinačo.

Posejemo lahko še peteršilj, korenček in redkvico, posadimo pa krompir, vendar moramo počakati, da se zemlja ogreje vsaj na osem stopinj Celzija.

Sadike solate in kapusnic si je dobro narediti in jih posaditi na vsakih sedem dni, saj tako ne bo zrasla vsa zelenjava hkrati, posledično je ne bo preveč in bomo lahko v njej uživali dlje časa.

Čeprav je za nekatere rastline, kot so kumare, buče, paradižnik in paprika zemlja zunaj še premrzla, jih lahko posadimo v rastlinjak ali toplo gredo, kjer je zemlja bolj topla.

Pomembno je kolobarjenje

Kolobarjenje je pomembno, če želimo, da bodo naše rastline zdrave, prst pa rodovitna.

Če rastline sadimo po načelu kolobarjenja, to pomeni, da iste vrtnine le vsakih nekaj let posadimo na isto mesto na vrtu. V nasprotnem primeru se iz zemlje sčasoma izčrpajo hranilne snovi, ki jih rastlina rabi za rast, škodljivci pa se namnožijo.

Pri načrtovanju vrta pa moramo biti poleg kolobarjenja pozorni tudi na medsosedske odnose, torej katere vrtnine spadajo skupaj.

Tako lahko skupaj posadimo, na primer nizki fižol, rdečo peso in šetraj, korenje, solato in drobnjak, korenje in por, zelje in nizki fižol, solato, kolerabico in redkev ter paradižnik in peteršilj. Slabi sosedje pa so krompir in paradižnik, zelje in čebula, solata in peteršilj, grah in fižol, nizki fižol in čebula.

Najbolj pozorni na sosedske odnose moramo biti pri rastlinah, ki so v sorodu ali imajo različne potrebe po hranilih.

Vzgoja sadik

Na sajenje pa se lahko pripravimo še preden so temperature primerne za sajenje na vrtu. To storimo tako, da vzgojimo lastne sadike. Tako lahko vzgojimo vse rastline, razen korenja in pastinaka, ki ju moramo posaditi neposredno na vrt.

Na ta način lahko vzgojimo predvsem rastline, ki za rast potrebujejo toplo zemljo, kot so na primer paradižnik, paprika, feferoni in jajčevci.

Tako bomo imeli več pridelka, saj v lončkih vzkalijo tudi do dva meseca preden jih presadimo na prosto. S pomočjo sadik prihranimo tudi čas, saj rastline prej zrastejo, kot če jih posadimo neposredno na vrt.

Pri vzgoji sadik imamo tudi možnost, da vidimo, ali je seme kvalitetno ali ne in lahko setev ponovimo. Pri neposredni setvi na vrt pa bomo kakovost semena ugotovili šele, ko bo vzklilo, in bo prepozno za ponovno sejanje.

Starejše novice