Foto: osebni arhiv Vlada Čermaka
Profile picture for user Nika Vajnhandl Nika Vajnhandl
Ustvarjeno dne
Čet, 5.8.2021 06:56
Govorili smo z nekdanjim selektorjem jugoslovanske in slovenske plavalne reprezentance, ki nam je ob obujanju spominov približal najstarejše kopališče v Ljubljani – Kolezijo.

Kolezija je najstarejše kopališče v Ljubljani, kopališče, v katerem so mnogi Ljubljančani preživljali svojo mladost. 

Eden izmed teh, katerega srce in duša sta bila za Kolezijo, je Vlado Čermak, selektor pri jugoslovanski in slovenski reprezentanci ter dolgoletni plavalni trener Plavalnega kluba Ljubljana.

Čermakov prihod na Kolezijo

Aktivnost na Koleziji je začel leta 1964 in bil tam aktiven vse do njenega zaprtja - propada v pravem pomenu besede. 

»Leta 1964 sem se preselil iz Splita v Ljubljano in zelo kmalu začel trenirati plavanje pri Plavalnem klubu v Ljubljani. Sprva sem bil aktiven kot plavalec kasneje vse do upokojitve leta 2014 pa kot trener,« za Ljubljanainfo razlaga Čermak.

Spomninja se, ko je leta 1965 začel trenirati na Koleziji in je bila školjka bazena betonska, uporabljali pa so lesene proge. Na eni strani je bila globina približno 90 centimetrov in na drugi čez 2,5 metra - zaradi skakalne deske, ki so jo uporabljali skakalci.

»Cene za vstop na kopališče se ne spomnim natančno, toda zdi se mi, da je bila okrog enega dinarja,« še pristavi.

»Mene je na bazen predvsem vleklo dejstvo, da je v letih 1964 in 1965 imel klub vrhunske plavalce in kopico mladih perspektivnih plavalcev. Druženje, igra po treningu iz kota v kot, prijatelji in še bi lahko našteval, je tisto, kar me je vleklo, da sem vsak dan hodil na treninge,« za Ljubljanainfo razlaga dolgoletni plavalni trener.

Bazen je bil v tistih časih celo obdan z redkimi vrstami dreves, ki so nudila senco in prijeten občutek.

Ogrevanje vode

Leta 1974 je bazen dobili dve veliki peči, s katerimi so ogrevali vodo in na ta način se je dolžina kopalne in tekmovalne plavalne sezone zelo podaljšala: »To je bila velika pridobitev za nas plavalce Plavalnega kluba Ljubljana.« 

V tem obdobju so Čermak in ostali slovenski plavalci, ki so v tistem času trenirali in se družili v Koleziji, s prostovoljno akcijo zasuli globoki del bazena in na ta način pocenili ogrevanje vode.

»Danes bi za takšno početje kazensko odgovarjali,« malo v šali, malo zares pove Čermak.

Omeni še, da so vsako drugo ali tretjo sezono prav tako s prostovoljno akcijo barvali dno in stranice bazena

Foto: osebni arhiv Vlada Čermaka

Nove proge in elektronsko merjenje časa

Izda nam tudi zanimivo anekdoto o progah. Namreč, za mednarodni miting Ljubljana so si v Plavalnem klubu Ljubljana omislili, da bi naredili nove moderne proge, ki razbijajo valove

»Ko smo postavili proge, smo pozabili, da so beli krogci, ki so polni zraka in držijo progo na vodi, preluknjani in, seveda, proge so se začele potapljati. Sledila je celonočna akcija s starši in ljubitelji kluba, ki so zadevo popravili. Takrat smo imeli veliki miting, saj je bilo prisotnih 12 držav in več kot 500 plavalcev,« razlaga Čermak.

Prav tako so na Koleziji začeli z uporabo elektronskega merjenja časa – prvi v Sloveniji.

Marko Sluga je bil tisti, ki je spomladi leta 1977 uvozil iz Los Angelesa prvo elektronsko napravo »Cairoscop« za merjenje časa na tekmovanjih. 

Prvo merjenje so izvedli na Koleziji pozno v juniju 1977. Kasneje so k tej napravi dodali še elektronske plošče in naprava je še dolgo leta služila za merjenje časa na tekmovanjih.

Poleg plavanja še mnoge dejavnosti

V kasnejšem obdobju, ko so oddali bazen v najem, je najemnik s povečanjem robov bazena poglobil bazen in tako omogočil izvajanje vaterpolo dejavnosti na bazenu. Tako so poleg plavalcev na Koleziji še trenirali skakalci v vodo in vaterpolisti. 

Manjkalo ni niti večerno kopanje, večerna plavalna šola za odrasle in tečaji za otroke v dopoldanskem času. 

Priljubljen je bil tudi mali nogomet na igrišču za košarko in igranje trojic v košarki, kjer so pogosto sodelovali znani športniki in drugi - recimo tudi Janez Bončina - Benč.

»Pa to še ni vse: Na kopališču smo organizirali razne koncerte, da smo lahko prispevke uporabili za izvajanje športne dejavnosti,« razlaga in opisuje, da so povabili kar nekaj takrat znanih rock skupin, prirejali modne revije in še kaj bi se našlo. 

»Spominjam se, da smo plavalci pri izvajanju koncertov igrali vlogo varnostnikov in skrbeli, da ne bi obiskovalci skakali čez ograjo,« z nasmehom na obrazu ob obujanju spominov pove Čermak. 

»Kot plavalec sem se najbolj veselil, ko smo se po treningu usedli na ležalnike in čakali na jogurt in žemljo,« se še spominja. 

»Bilo pa je tudi zanimivo, da smo pred dopoldanskim treningom pomagali vleči progo vzdolž bazena z namenom, da poberemo vse insekte in listje na površini bazena,« se mu porodi še ena anekdota.

Na kopališče je prišlo 2500 ljudi

Da je bilo kopališče v tem obdobju izredno priljubljeno, govorijo številke, katere je zaupal dolgoletni skrbnik objekta Janez Artič. Namreč, leta 1971 je bil dosežen rekord prodanih vstopnic na dan, in sicer 2500 - v to številko pa niso bile vštete sezonske karte. Sicer pa je bilo v tem obdobju povprečje za soboto in nedeljo približno 1500 prodanih vstopnic na dan. 

Obiskovalci so bile mnoge osebnosti iz našega takratnega političnega in kulturnega ter športnega življenja – Vlado Čermak razlaga, da je tudi predsednik republike Borut Pahor redno obiskoval bazen.

Razvoj olimpizma

Olimpizem je sicer začel Dani Vrhovšek, a ga je Čermak uspel nadaljevati. 

»Na začetku trenerstva se mi ni niti sanjalo, da bomo prišli tako daleč v razvoju olimpizma. 

Že kot športnik sem imel izvrstne trenerje in pedagoge - že v Splitu sem treniral nogomet, kjer je bil moj trener Luka Kaliterna. Sodeloval sem z Mitjo Prešernom, Dušanom Kitom in Danijem Vrhovškom. Največ sem pa odnesel od dolgoletnega sodelovanja z Dragom Petričem in Borom Štrumbljem. 

V času moje trenerski poti, sem imel veliko sreče, da mi je veliko pomagala klubska uprava še posebno tista, ki jo je vodil Matjaž Jemec, naš dolgoletni predsednik kluba,« razlaga Čermak.

Klub mu je omogočil nabavo literature, izvajanje priprav s plavalci in izobraževanje na seminarjih: »Vse to je bilo ključnega pomena, za pridobivanje znanja ter prenos le tega na samo izvedbo pri izvajanju vrhunskih plavalnih treningov.«

Spodbudno je tudi, da se v klubu ta olimpizem še nadaljuje, in sicer s petim olimpijcem Anžetom Tavčarjem

Trening z olimpijci so izvajali na Koleziji, Iliriji, Tivoliju in v plavalnih centrih na Madžarskem, v Franciji in Izraelu.

Treniranje največjih

Čermak je treniral najboljše slovenske plavalce, med njimi tudi Igorja Majcna, Jureta Bučarja in Naceta Majcna

»Preboj v svetovni vrh s temi plavalci je zame predstavljal velik stres. Po eni strani veliko zadovoljstvo, da se lahko kosamo z Američani in ostalim svetom, po drugi strani pa razočaranje, da je panoga bila v celoti tako za športnike kot izvajalce popolnoma finančno podhranjena,« razlaga Čermak.

Poleg olimpijcev je Čermak treniral še nekatere slovenske reprezentante, na seznamu so Martin Vrhovšek, Gregor Plevelj, Boris Novak, Lado Hanžekovič, Roko Čoko, Olga Avbelj, Urša Vidmar, Nejc Zupan, Emil Tahirovič, Domen Majhen, Tomaž Torkar, Artič Janij, Helena Lenarčič, Žiga Mejač in drugi.

Starejše novice