Poročilo o kvaliteti življenja v evropskih mestih leta 2023 Evropske komisije se ukvarja tudi s korupcijo. Ta ovira delovanje lokalne samouprave: ko je korupcija minimalna, se sredstva delijo bolj pravično in učinkovito, s čimer je korist za skupnost večja.
Manjša korupcija nadalje spodbuja ugodno okolje za naložbe in gospodarsko rast, kar ima za posledico nova delovna mesta ter večjo blaginjo.
Podatki kažejo, da v povprečju dve tretjini prebivalcev mest na Zahodnem Balkanu meni, da je v njihovi lokalni samoupravi prisotna korupcija (69 odstotkov).
Delež je skoraj enako visok v mestih vzhodnih članic Evropske unije (65 odstotkov). V mestih zahodnih in severnih članic pa je precej nižji (pod 40 odstotki).
Nekatere predhodne raziskave so pokazale, da na percepcijo vpliva tudi stopnja izobrazbe: bolj kot je oseba izobražena, bolj je nagnjena k temu, da politike prepozna kot skorumpirane ali neprimerne za funkcijo, ki jo opravljajo. So si pa obstoječe raziskave enotne, da je višje dojemanje korupcije povezano z nižjim zadovoljstvom z življenjem.
Delež narašča proti vzhodu
Na seznamu evropskih prestolnic, katerih lokalne samouprave se meščanom zde najmanj koruptivne, sta na prvem mestu danski Koebenhavn in švicarski Zürich, kjer 20 odstotkov prebivalcev meni, da jim vlada koruptivna samouprava.
S 24 odstotki jima sledi Rennes v Franciji, Groningen na Nizozemskem je dobil 26 odstotkov, odstotek več danski Allborg. Na 10. mestu je nemški Rostok s 34 odstotki.
Zdaj pa spodnji del lestvice. Najslabše sta se odrezala Beograd in Zagreb z 88 in 87 odstotki. Sledijo Skopje s 84 odstotki, Bukarešta s 83, Podgorica z 82, Rim z 81, Palermo z 78, Cluj-Napoca s 77, Sofija s 76 in Riga s 75 odstotki.
Ljubljana je na grafu le nekaj odstotkov za prej omenjeno Rigo. Kar pomeni, da se je odrezala bolje od balkanskih mest. Še enkrat: gre za odstotek vprašanih, ki se povsem strinjajo z navedbo, da je v njihovi lokalni samoupravi prisotna korupcija.
