Gre za parkirni sistem, ki v resnici odpira vrata zlorabam?
V ljubljanskem Štepanjskem naselju se je znova odprlo vprašanje pravičnosti parkirnega sistema.
Najemnik stanovanja opozarja na primer, ko je lastnik nepremičnine – čeprav v stanovanju dejansko ne živi – prevzel parkirno dovolilnico zase, najemniki pa so ostali brez možnosti parkiranja.
»Ker je lastnik še vedno prijavljen na tem naslovu, je šel prevzet dovolilnico za parkiranje za svoje potrebe, čeprav sploh ne živi v Ljubljani. Zdaj smo v tem stanovanju ostali brez možnosti parkiranja našega enega edinega avta,« je zapisal ogorčen najemnik.
Kot dodaja, dogovor z lastnikom ni mogoč:
»Žal se z lastnikom ne da dogovoriti. Verjamem, da je to le ena od mnogih zgodb v Štepanjskem naselju, ki kaže, da stvari niso črno-bele, in da bodo spet nastradali tisti, ki že zdaj nimajo veliko.«
Janković odgovarja
Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković je o primeru podal svoje mnenje.
»V navedenem primeru gre za neprimerno ravnanje posameznika, na katerega Mestna občina Ljubljana ne more neposredno vplivati,« meni župan.
Občina pojasnjuje, da sistem parkirnih dovolilnic temelji na prijavljenem prebivališču. Če je lastnik še vedno prijavljen na naslovu, formalno izpolnjuje pogoje za pridobitev dovolilnice – ne glede na to, ali tam dejansko živi.
Obstaja rešitev? Druga dovolilnica za najemnike
V odgovoru pa je tudi pomembno pojasnilo za najemnike:
»Dodatno pojasnjujemo, da lahko v primeru urejenega začasnega prebivališča na navedenem naslovu kot najemnik pridobite drugo parkirno dovolilnico, ne glede na že izdano dovolilnico za isti naslov. Druga parkirna dovolilnica je do konca meseca junija letošnjega leta brezplačna.«
To pomeni, da lahko najemnik – če ima prijavljeno začasno prebivališče – zaprosi za dodatno dovolilnico, tudi če je ena že izdana lastniku.
Sistem, ki odpira vrata zlorabam?
Primer iz Štepanjskega naselja znova odpira širše vprašanje: ali bi morale biti parkirne pravice vezane na dejansko bivanje in ne zgolj na formalno prijavo prebivališča?
V praksi se namreč dogaja, da lastniki nepremičnin ostajajo prijavljeni na naslovih, kjer ne prebivajo, in s tem ohranjajo pravice do parkiranja, medtem ko najemniki – ki tam dejansko živijo – ostajajo v slabšem položaju.
Čeprav občina priznava, da gre za neprimerno ravnanje, hkrati poudarja, da nima neposrednih vzvodov za ukrepanje, dokler so formalni pogoji izpolnjeni.
Zgodba iz Štepanjskega naselja tako ni le individualni spor med lastnikom in najemnikom, temveč simptom širšega sistemskega vprašanja, ki v času zaostrenih parkirnih razmer v Ljubljani postaja vse bolj pereče.
