To so posamezniki, ki s svojo izjemnostjo odmevajo tudi v širšem mednarodnem prostoru.
Znani so prejemniki Župančičevih nagrad 2024, najvišjih priznanj Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti.
Svečana podelitev nagrad bo v sredo, 12. junija ob 20.30 v Centru Rog, so sporočili z mestne občine.
Župančičevo nagrado za življenjsko delo v letu 2024 bo prejel skladatelj Aldo Kumar, ki velja za enega najbolj priljubljenih in največkrat izvajanih sodobnih slovenskih skladateljev, ki s svojim opusom predstavlja ključni del sodobne glasbene literature.
»Njegov opus obsega simfonična dela, kantate, samospeve, komorna dela, izvirno glasbo za gledališke predstave in filme ter multimedijske projekte. Nepresegljiv je tudi opus zborovske glasbe, s katero je dosegel skoraj vsak kotiček Slovenije. Kot redni profesor za glasbo na AGRFT je študentom na svojevrsten in izviren način širil pogled in pomen zvoka ter glasbe v gledališki in filmski umetnosti,« so ob tem zapisali.
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Kozinovo (2021), nagrado Prešernovega sklada (2010), tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo (2003, 2004, 2005), Sterijino nagrado za gledališko glasbo (1987) in nagrado Zlata ptica (1984).
Med prejemnicami Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje so gledališka režiserka Tjaša Črnigoj, igralka in pesnica Anja Novak ter vizualna umetnica in scenografka Urša Vidic.
Črnigoj kot režiserka, avtorica besedil, dramaturška sodelavka, performerka, mentorica ter asistentka režije in dramaturgije pomembno sooblikuje gledališko krajino v Ljubljani in tudi širše.
»Bila je štipendistka programa In the Field festivala Wiener Festwochen, kot izbranka Francoskega inštituta in štipendistka Sklada Jerneja Šugmana je bila na umetniški rezidenci v Cité internationale des Arts v Parizu.«
V zadnjem času se osredotoča na dokumentarno gledališče. Bila je štipendistka programa In the Field festivala Wiener Festwochen, kot izbranka Francoskega inštituta in štipendistka Sklada Jerneja Šugmana je bila na umetniški rezidenci v Cité internationale des Arts v Parizu.
Novak je že desetletje je razpeta med številna področja, tako v institucionalnih kot neodvisnih okvirih in je za svoje delo prejela veliko priznanj: Prešernovo nagrado AGRFT za avtorski projekt – magistrsko predstavo Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev (2015) in za predstavo 1981 (2014), vesno za vlogo Jasne v kratkem filmu Prespana pomlad (2014). Leta 2017 je skupaj s soigralci iz predstave Človek, ki je gledal svet prejela Borštnikovo nagrado za igro, čez dve leti pa Borštnikovo nagrado za mlado igralko za stvaritev v predstavi še ni naslova (obe uprizoritvi sta nastali v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča), za dramski prvenec Tekst telesa pa je lani na Tednu slovenske drame dobila Grumovo nagrado.
Je tudi avtorica pesniškega projekta Rane rane.
Vidic se je v času študija izpopolnjevala na študijski izmenjavi na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Münchnu. Kmalu po vstopu v profesionalni svet je začela razstavljati, tako samostojno kot kolektivno, predvsem v tandemu z umetnico Meto Grgurevič. Po letu 2010 je sprva kot asistentka Branka Hojnika, nato pa samostojno vstopila v svet gledališke scenografije.
Do zdaj je nanizala preko 60 scenografij.
»Nepogrešljiva je kot sodelavka tako treh osrednjih ljubljanskih gledališč – SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Slovensko mladinsko gledališče – kakor tudi SNG Nova Gorica, manjših gledaliških institucij ter kot akterka na neodvisni sceni.«
