Organizirano opazovanje bo po več lokacijah v Sloveniji, obvezna pa bo ustrezna zaščita oči.
V sredo, 12. avgusta 2026, bo iz Slovenije mogoče opazovati delni Sončev mrk. Sončev mrk se bo začel ob 19.24, ko bo Sonce le še okoli sedem stopinj nad obzorjem na zahodno-severozahodni strani neba. Največjo fazo bo dosegel ob 20.09, le nekaj minut pred sončnim zahodom, ki bo ob 20.12.
Zaradi zelo nizke lege Sonca bo za uspešno opazovanje potreben neoviran pogled proti zahodu oziroma severozahodu, zato organizatorji priporočajo, da se opazovalci odpravijo na višjo razgledno točko ali hrib.
Najprej na vzhodu, najdlje na zahodu
Po izračunih, pripravljenih s programom Stellarium in podatki portala Timeanddate, bo ob največji fazi z Luno prekritih približno 79 odstotkov Sončeve ploskve, zakritost Sončevega premera pa bo znašala 83 odstotkov. Delni Sončev mrk bo pri nas viden približno 48 minut.
Sončev mrk bo 12. avgusta viden po vsej Sloveniji, vendar ne povsod enako. Največji delež Sonca bo Luna prekrila na zahodu države, kjer bo zakritih skoraj 90 odstotkov Sončeve ploskve, medtem ko bo na vzhodu zakritost znašala približno 75 odstotkov.
Mrk se bo sicer najprej začel na skrajnem vzhodu Slovenije.
Prvi ga bodo lahko opazovali v Markovcih ob madžarski meji, kjer bo Luna Sonce začela prekrivati ob 19.24.14. Najdlje pa bo pojav trajal v Breginju pri Kobaridu, kjer bo mogoče mrk spremljati vse do 20.20.33, kar je več kot sedem minut dlje kot na vzhodu države.
Organizatorji opazovanj posebej opozarjajo, da je pri opazovanju Sonca obvezna ustrezna zaščita oči.
Neposredno gledanje v Sonce lahko povzroči trajne poškodbe vida, zato je treba uporabiti posebna očala za opazovanje Sončevih mrkov, zaščitno Mylar folijo ali ustrezna varilska stekla. Opazovanje brez primerne zaščite ni varno in ga strokovnjaki odsvetujejo.
Globalno gledano bo popoln Sončev mrk
Delni Sončev mrk, ki ga bomo 12. avgusta 2026 opazovali iz Slovenije, bo sicer del precej večjega astronomskega pojava.
Globalno bo namreč šlo za popolni Sončev mrk, ki se bo začel nad Sibirijo v Rusiji, nato pa bo njegova senca prečkala Grenlandijo in območje v bližini Islandije, kjer bo viden v največji fazi. Pot se bo nadaljevala čez Atlantski ocean in končala nad Španijo.
Iz Slovenije bomo lahko zaradi lege opazovali le njegov zaključni del, in sicer kot delni Sončev mrk tik pred sončnim zahodom. Gre za 48. Sončev mrk v 126. saroškem ciklu, ki obsega 72 mrkov. Povezan je tudi s 119. luninim saroškim ciklom oziroma z Luninim mrkom, ki je bil viden 7. avgusta 2017.
Delni Lunin mrk
Le dobra dva tedna pozneje bo na nebu mogoče opazovati še en zanimiv astronomski pojav.
V petek, 28. avgusta 2026, bo iz Slovenije viden delni Lunin mrk, pri katerem bo v največji fazi v Zemljino senco zašlo kar 93 odstotkov Lunine ploskve. Ob maksimumu ob 6.12 bo le ozek del Lune ostal zunaj sence.
Luna bo v Zemljino polsenco začela vstopati ob 3.23, v pravo senco pa ob 4.33. Največja faza bo nastopila ob 6.12, le nekaj minut pred zahodom Lune ob 6.17. Ker bo Luna takrat že zelo nizko nad zahodnim obzorjem, poznejši del mrka iz Slovenije ne bo več viden.
Tudi za opazovanje Luninega mrka organizatorji priporočajo izbiro višje razgledne točke z neoviranim pogledom proti jugozahodu in zahodu, saj bo Luna med pojavom zelo nizko nad obzorjem.
